Kako spodbujati zaposlene na delovnem mestu?

Na delovnih mestih je vse več opaziti posameznikov, ki so zmeraj slabe volje, komaj čakajo, da oddelajo svoj delovnik in odidejo iz dela, se z ničemer ne strinjajo, zmeraj vse kritizirajo.

Smo v času ko se je treba z zaposlenimi ukvarjati, saj zaposleni bolj kot ukaze pričakujejo usmeritve in navdih v zameno za zavzetost, prizadevnost, ki ju vlagajo v delo. Poleg plačila pa sta zadovoljstvo in motivacija ključna dejavnika uspešnosti vsakega podjetja.

Žal je praksa še vedno zelo pogosto popolnoma drugačna. Podjetja bi tako poleg iskanja novih priložnosti obvezno morala stremeti k iskanju strategij za izboljšanje motiviranosti med zaposlenimi. Ker podjetja temu ne pripisujejo veliko pozornosti, prihaja do raznoraznih nevšečnosti kot so:

  • Zaostreni odnosi
  • Naraščanje stresa
  • Odhajanje zaposlenih
  • Stroški bolniških odsotnosti

 

NA KAKŠEN NAČIN TOREJ SPODBUJATI ZAPOSLENE?

Vsak posameznik ima svoje potrebe, vrednote, stališča in interese, zato se zdi, da je na vprašanje, kaj zaposlenega motivira za delo, skoraj nemogoče odgovoriti. Nekatere motivira denar oz. materialne dobrine, druge varnost, tretje uveljavitev in napredovanja na delovnem mestu. Pri posameznikih je potrebno prepoznati točno tiste dejavnike, ki imajo na osebo največji vpliv, saj lahko z različnimi nagrajevalnimi strategijami pri posameznikih dosežemo večjo produktivnost in motiviranost za delo.

Čeprav je višji dohodek pomemben dejavnik ni edini in zadosten dejavnik. Ugotovitve kažejo, da v uspešnih podjetjih vzpodbujajo motiviranost zaposlenih z različnimi pristopi:

  • s širjenjem njihovega obzorja, kar pomeni, da seznanjajo zaposlene s problemi dela in poslovanja
  • z ustvarjanjem prijetne klime v kolektivu
  • s spodbujanjem delavcev k različnim izobraževanjem
  • z večjo skrbjo za osebni in družbeni standard
  • s krepitvijo medsebojnega zaupanja

 

KATERI SO NAJBOLJŠI NAČINI NAGRAJEVANJA?

  1. PLAČA

Plača že od nekdaj zbuja pozornost vseh zaposlenih in je pogosto predmet pogajanj, usklajevanj, pogosto tudi nezadovoljstva. Organizacije so velikokrat v dilemi, kako določiti plačo, da bo delavcem omogočala nakup dobrin in hkrati vplivala na njihovo zavzetost za delo. Plača naj bi torej delovala na vse zaposlene, le da je njena motivacijska vrednost od skupine do skupine delavcev različna. Izraziteje naj bi delovala na delavce z nižjo ravnjo življenjskega standarda, med tem ko naj bi na delavce, katerih življenjski standard je višji, delovala predvsem v kombinaciji z nekaterimi drugimi motivacijskimi dejavniki.

Drugi materialni načini nagrajevanja:

  • razne stimulacije
  • bonusi in nagrade (npr. delitev dobička)
  • dodatki za inovacije in ustvarjalnost
  • plačila šolnine
  • božičnica
  • službeno vozilo

 

2. STALNOST ZAPOSLITVE

Stalnost zaposlitve je prav tako eden izmed najpomembnejših dejavnikov, saj je od nje odvisno preživetje družine. Med pozitivne učinke, ki jih nudi stalna in varna zaposlitev lahko štejemo:

  • prizadevanje za dolgoročno uspešnost
  • zaposleni podajajo različne predloge za izboljšave
  • večji je interes in želja po novem znanju

 

3. POHVALE, NAGRADE IN PRIZNANJA

Dobro delo ne sme biti neopaženo. Delavci so radi pohvaljeni, kadar kaj dobro naredijo, še posebej, če so se zelo potrudijo. V prvi vrsti je potrebno prepoznati okoliščine, ko si nekdo zasluži pohvalo. Pohvalimo lahko na več različnih načinov:

  • pohvala v javnosti (izpostavitev dosežkov pred sodelavci)
  • pohvala za točno določeno stvar
  • nagrada kot pohvala za dobro opravljeno delo
  • priznanje kot dejavnik vzdrževanja samozavesti

 

4. IZOBRAZBA, USPOSOBLJENOST IN MOŽNOSTI NAPREDOVANJA

Da so podjetja lahko konkurenčna na trgu, je pomembno, da so kadri izobraženi in usposobljeni za naloge, ki jih zahteva delovno mesto. Pri tem se moramo zavedati, da se vsakih nekaj let spremeni precejšnja vsebina dotedanjega znanja. Z dodatnimi izobraževanji bodo zaposleni osvojili nova znanja in sposobnosti, kar jim bo omogočilo uspešnejše izpolnjevanje delovnih nalog.

Napredovanje pomeni prehod iz nižje na višjo stopnjo. Napredovanje na delovnem mestu se kaže v tem, da delavec opravlja zahtevnejše delovne naloge, sprejema večje odgovornosti, prejema tudi višjo plačo. Na zaposlenega pa napredovanje deluje kot potrditev nad povprečno dobrega dela, ki se lahko kaže kot zavzetost, trud, prizadevanje za doseganje boljših rezultatov. Pomembno pri sistemu napredovanja je to, da mora biti vsako napredovanje utemeljeno in dokazano.

5. KOMUNIKACIJA

Področje dobrih odnosov se pogosto izkaže za izredno pomemben motivacijski dejavnik. Dobri odnosi pa lahko nastajajo le, če v podjetju vlada dobra komunikacija.

Dejstvo je, da je v času večje obremenitve na delovnem mestu (kar je v današnjem času vse pogosteje) povečati pozornosti tako s komunikacijo kot tudi na druge načine, saj so v takšnih trenutkih ljudje še posebej občutljivi. Stres na delovnem mestu je eden izmed osnovnih sprožilcev konfliktov med posamezniki. Konflikti pa so navadno posledica slabe komunikacije. Ta je lahko že nekaj časa prisotna, vendar stresna situacija zmanjšuje potrpežljivost posameznika. Pri komuniciranju je predvsem pomembno, da sta oblika in vsebina prilagojeni ciljem, ki naj bi jih dosegla, pa tudi potrebam in interesom zaposlenih. Interno komuniciranje nam pomaga pri iskanju vzrokov za težave in ravno tako pripomore k iskanju rešitev le-teh.

Torej, kakšno naj bo komuniciranje:

  • odprto komuniciranje
  • obsežno in dvosmerno
  • redni sestanki ( z možnostjo vključitve vseh zaposlenih z raznimi predlogi, idejami za izboljšanje rezultatov podjetja)

 

Na učinkovitost in uspešnost komuniciranja bistveno vpliva pozitivna naravnanost do sebe in drugih. Poznati moramo svoje dobre in slabe strani, ter sebi in drugim dopuščati napake in pomanjkljivosti. Najpomembnejše je razumevanje drug drugega. Če to razumemo, se lahko marsikdaj izognemo marsikateri konfliktni situaciji.

Pridružite se pogovoru