Odnosi-pomemben dejavnik na delovnem mestu?

Medsebojni odnosi so, glede na pomembnost in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju, eden izmed pomembnejših dejavnikov.

Vplivajo na zadovoljstvo ali nezadovoljstvo zaposlenih, opravljanje delovnih nalog kot tudi doseganje rezultatov.

Pri odnosih v organizaciji ne moremo govoriti o dobrih ali izključno slabih odnosih. Pričakovati je (četudi so odnosi na splošno pozitivni), da lahko pride do konfliktnih situacij. Naloga in odgovornost organizacije pa je, da zna reagirati v nastalih situacijah še posebej, če so te zelo pogoste. Prav tako je odgovornost tudi na strani zaposlenega , ki mora skrbeti, da ne ustvarja nepotrebnih konfliktov. Večinoma se spori v glavnem nanašajo na delovno področje in ne na osebne zamere. Zaposleni morajo biti dovolj zreli, da cenijo dober predlog drugih zaposlenih ali nadrejenih in da sprejmejo konstruktivno kritiko.

Da lahko medsebojni odnosi funkcionirajo in se ohranjajo, je proces komuniciranja in sodelovanja nujen. Odnosi se gradijo na podlagi kompromisov. Kompromis pa za nekatere ljudi v delovnem okolju ne pomeni pretoka različnih informacij oz mnenj, ampak le enostransko dokazovanje, kdo ima prav in kdo ne. In tako se ustvarja negativna klima, katere posledica so konflikti, napeto vzdušje, nezadovoljstvo in upad produktivnosti.

KAKO GRADIMO DOBRE MEDSEBOJNE ODNOSE

Učinkovito komuniciranje je ključ do uspešnega dela in po nekaterih statistikah kar 90% projektov propade, zaradi slabe komunikacije. Cilji medsebojne komunikacije so razumeti druge, biti razumljeni, pridobiti občutek sprejetosti. Pomembni sta tako verbalna kot neverbalna komunikacija. Če želimo imeti, ohranjati zadovoljujoče medosebne odnose, moramo temu posvečati pozornost, se naučiti sprejemanja nekaterih značilnosti:

1. AKTIVNO POSLUŠANJE

Slišati in poslušati sta pojma, ki ju napačno enačimo. Slišanje je pogoj za poslušanje. Aktivno poslušanje ne pomeni sedeti ob sogovorniku in ga molče poslušati, ampak pomeni, da smo povsem in iskreno osredotočeni na sogovornikove besede in občutke. To pomeni, da smo se kot  dober poslušalec sposobni vživeti v situacijo drugega človeka. Tak način omogoča razumevanje človeka na globlji-čustveni ravni.

2. RAZVIJANJE KOMUNIKACIJSKIH SPOSOBNOSTI

Na medsebojne odnose med drugim vpliva tudi znanje zaposlenih. Bolj kot so zaposleni izobraženi na tem področju, večje so  možnosti za mirno in uspešno reševanje problemov. Velja omeniti, da se dandanes še zmeraj zelo malo podjetij odloča za tovrstno možnost. Razlogi so predvsem pomanjkanje časa.

3. PRIZNAVANJE DRUGAČNOSTI (mnenj, razlik, pogleda na določeno situacijo…)

Zavedati se moramo, da je vsak človek drugačna osebnost, da imamo ljudje različna stališča, pričakovanja, vrednote. Naše besede lahko vzbujajo v drugih ljudeh drugačne predstave kot pri nas samih. Zato vedno obstaja možnost napačne interpretacije sporočila. Ljudi moramo preprosto sprejeti takšne kot so. Vsak ima pravico, da izraža drugačna mnenja in stališča, zato jih poskušajmo razumeti in upoštevati, čeprav so drugačna od naših in jih včasih težko sprejmemo. Ko smo v pogovoru, skušajmo dobiti povratne informacije od sogovornika, kako je naše sporočilo razumel. Tako bomo videli ali je sogovornik informacijo sprejel tako kot smo pričakovali ali drugače. Na tak način lahko preprečimo nadaljnje nesporazume.

4. SPOSOBNOST PODAJANJA OPRAVIČIL

Med opravičilom in opravičevanjem dejanja je zelo tanka linija. Dejstvo je, da številni, predvsem odrasli se stežka opravičimo za svoje napake, dejanja…Z opravičevanjem poskušamo zgladiti nesporazume, škodo in druge dejavnosti, ki so povzročile neprijetno ali bolečo izkušnjo drugi osebi. Prav je, da se res znamo in potrudimo iskreno in iz srca opravičiti. Ker smo ljudje socialna bitja je del našega sobivanja tudi to, da znamo biti sočutni eden do drugega, z empatijo in razumevanjem, da ne bo potrebe po opravičevanju.

5. MEDSEBOJNA POMOČ

Vzajemno sodelovanje in medsebojna pomoč je prav tako pomemben dejavnik na delovnem mestu. V organizacijah kjer so skrhani odnosi, je moč opaziti, da nekateri ljudje v primeru, ko vidijo, da sodelavcu gre počasneje ali še v celoti ne obvlada delovnega mesta za katerega je zadolžen-se mu sodelavci namesto, da bi mu priskočili na pomoč posmehujejo, ogovarjajo. Če vidimo, da nekdo potrebuje pomoč ali jo zaprosi mu priskočimo na pomoč in ta oseba nam bo zelo hvaležna. S takim načinom ustvarjajmo in krepimo pozitivno klimo in prijetno vzdušje.

 

Prevzemimo svoj delež odgovornosti za dobre medsebojne odnose v kolektivu in bodimo vzgled ostalim.

 

.

Pridružite se pogovoru